Maribor, 1. decembra (STA) – V organizaciji Centra za raziskovanje postjugoslovanskih družb mariborske filozofske fakultete se je v Mariboru začela dvodnevna sociološka konferenca z naslovom 20 let kasneje: problemi in perspektive postjugoslovanskih držav. Na njej sodelujejo tudi strokovni delavci, predstavniki civilne družbe in gospodarstveniki iz nekdanje Jugoslavije.
Udeleženci konference med drugim omenjeno območje sociološko obravnavajo skozi politiko, politično participacijo in politično kulturo, ekonomijo, vrednote in religijo ter družino, spol in mladino. Kot je povedal direktor lani ustanovljenega centra Sergej Flere, so čutili potrebo po primerjalni analizi v državah naslednicah Jugoslavije, s katero ugotavljajo, kako te države funkcionirajo kot družbe ter kje se v tem prostoru nahaja Slovenija.
“Naše izhodiščne ugotovitve niso bile ugodne, smo pa morda prvi napravili nek natančnejši vpogled v to stanje. Pričakovanega napredka doslej ni niti v Sloveniji. Zmanjšala se je naša prednost v primerjavi z ostalimi družbami tega dela sveta, tudi gospodarsko, pa čeprav so tudi nekatere od teh družb hudo nazadovale,” je dejal Flere.
Družbe nekdanje skupne države so za sociologe po njegovem še vedno zanimive za preučevanje. Naveze iz srednjega veka namreč po njegovem za nas niso relevantne, je pa relevantno, da smo v modernem času, v 20. stoletju, večji del preživeli skupaj s temi družbami. Kot kažejo izkušnje zadnjih dveh desetletij, je tudi danes najoptimalnejša strategija še vedno gospodarsko ali drugačno sodelovanje in nastopanje v tretjih državah.
“Čeprav se te družbe med seboj razlikujejo, pa za skoraj vse velja, da demokracija ne deluje dobro, ter da je tisto, čemur pravimo kleptokracija zelo izpostavljeno praktično v vseh delih tega območja. V nekaterih je celo povezanost med politiko in organiziranim kriminalom dokaj vidna,” je na vprašanje, ali je po zlomu socializma tem družbam že uspelo uveljaviti demokracijo v polnem pomenu besede.
Da tudi po 20 letih in vseh krvavih dogodkih na teh prostorih ljudje postjugoslovanskih narodov še vedno gojijo globlje medsebojne čustvene vezi kot z drugimi sosednjimi narodi, ki so jim celo teritorialno bolj blizu, pa je po njegovem predvsem posledica 70 let skupne zgodovine, ki se je današnje generacije še spominjajo.
“Z Jugoslavijo ni bil zadovoljen nihče, saj ni dobro funkcionirala, pa vendar je omogočala napredek vsem, vsekakor tudi Slovencem,” je dejal Flere, ki o tem, ali se jugonostalgija na teh prostorih danes krepi, ali pa že počasi popušča, nima podatkov, zagotovo pa se po njegovem povezanost še vedno precej čuti.
Konference se je udeležil tudi predstavnik islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus, ki je dejal, da so tudi muslimani del tukajšnje širše družbe, s katero delijo dobro in slabo. Slovenska islamska skupnost se je v zadnjih dveh desetletjih po njegovem zelo razvila, saj se je tukaj začela počutiti domača, medtem ko je prej na določen način bolj pripadala drugim delom nekdanje Jugoslavije. Zadnja leta so tako muslimani razvili svojo slovensko identiteto, ki zdaj določa njihovo pripadnost tej državi in družbi.